Znakovno sporazumevanje za malčke

Avtor: · 28. novembra, 2018

Ko ljudje komuniciramo, uporabljamo kretnje. Dojenčki in malčki niso nobene izjeme, saj pričnejo že takoj po rojstvu z odraslimi komunicirati prek joka, očesnega stika, kasneje s premikanjem glave in oči ter oglašanjem. Med 9. in 12. mesecem pričnejo otroci v komunikaciji uporabljati tudi kretnje. Seveda gre za naravne kretnje, ki si jih sami izmislijo (npr. Če česa nočejo, odmaknejo glavo. Ko se poslovijo, pomahajo. itn.) (Vrtačnik P, 2013).

Naravne kretnje so sestavni del komunikacije. Pozitivne učinke pa imajo tudi naučene kretnje, sploh za gluhe in naglušne otroke, saj jim le-te predstavljajo materni jezik. Za gluhe in naglušne otroke je zelo zaželeno, da začnejo čim prej z učenjem in usvajanjem znakovnega jezika, saj na tak način razvijajo svojo komunikacijo. Znakovno sporazumevanje pa ima veliko pozitivnih učinkov tudi za slišeče otroke.

Znakovno sporazumevanje z malčki je učenje malčkov (zelo preprostega) znakovnega sporazumevanja, ki omogoča lažjo komunikacijo med njimi in starši/skrbniki.

Z znakovnim sporazumevanjem za malčke se je pred petnajstimi leti prva pričela ukvarjati Linda Acredolo, potem ko je opazovala svojo hčerko uporabljati spontane geste. Skupaj s sodelavko Susan Goodwyn sta napisali knjigo »Baby Signs«, v kateri sta zapisali kretnje in navodila za starše, kako nas svoje otroke učijo znakovnega jezika. Kretnje v njuni knjigi so zelo podobne ameriškemu znakovnemu jeziku, le da so poenostavljene.

Kaj znakovno sporazumevanje omogoča malčkom:

  • boljšo komunikacijo med njimi in skrbniki (manj stresa na obeh straneh);
  • spodbujanje kognitivnih zmožnosti (višji IQ, koncentracija, zaznavanje in obdelava informacij, intelektualne sposobnosti itn.);
  • razvijanje socialnih veščin;
  • boljšo čustveno stabilnost;
  • boljšo samozavest;
  • jezikovno ustvarjalnost;
  • hitrejši razvoj govornega jezika;
  • krepitev že razvitih jezikovnih spretnosti;
  • hitrejše razvijanje prostorskega dojemanja;
  • boljše in lažje izražanje čustev;
  • boljše ustvarjalno mišljenje;
  • otrok se počuti bolj zadovoljen in uspešen;
  • otrok se uči elemente drugega jezika, ki je formalno in nacionalno priznan;
  • otrok izboljša zgodnje spretnosti pismenosti itn. (Domicelj M. idr., 2012).

Ali znakovno sporazumevanje z malčki negativno vpliva na govorni razvoj otroka? Odgovor je NE. Kot sem že omenila znakovno sporazumevanje spodbuja govorni razvoj. Kretnja podpira govor.

Osebno se mi zdi znakovno sporazumevanje za malčke zelo luštna in zabavna zadeva, ki poleg tega, da omogoča boljšo komunikacijo in govorni razvoj, staršem nudi enkratno priložnost, da bolje spoznajo svojega otroka in se z njim tudi bolj povežejo.

Opozorila pa bi na to, da se otroke k učenju znakovnega sporazumevanje ne sme siliti in mora to učenje potekati skozi igro na zabaven in sproščen način. Menim tudi, da se vsi otroci ne želijo oz. ne zmorejo naučiti znakovnega sporazumevanja in lahko kretnje zavračajo, zato se jih k temu ne sme siliti. Če otroci nimajo želje po znakovnem sporazumevanju ali imajo težave pri učenju znakovnega sporazumevanja, to ne pomeni, da bodo imeli težave na govornem področju.

Znakovno sporazumevanje pozitivno vpliva tudi na starše, saj svoje otroke bolje razumejo, zato lahko hitreje zadovoljijo njihove potrebe in so manj pod stresom ( J ).

Znakovno sporazumevanje z malčki je zelo razvito v Veliki Britaniji in ZDA, pri nas pa se je pričelo razvijati šele pred kratkim. Glavni namen strokovnjakov, ki so pričeli z razvijanjem znakovnega sporazumevanja za malčke je otrokom od 6. meseca naprej omogočiti bolj kvalitetno komunikacijo (Domicelj M. idr., 2012).

Metoda znakovnega sporazumevanja za malčke temelji na znakovnem jeziku države, kjer se metoda izvaja. Tako znakovno sporazumevanje za malčke v Sloveniji temelji na slovenskem znakovnem jeziku. Primerna je tako za slišeče otroke, kot gluhe in naglušne, saj na tak način pričnejo spoznavati znakovni jezik. Zelo priporočljivo je vključevanje znakovnega sporazumevanja za malčke v vzgojno-izobraževalne ustanove, zlasti, kjer se izobražujejo gluhi in naglušni otroci, še zlasti tisti s polžkovim vsadkom. Za izvajanje metode je potrebno predhodno strokovno usposabljanje (ki je v plačljivo) (Domicelj M. idr., 2012), lahko pa se tega lotite tudi sami, kot je to storila Ana.

Obstaja več sorodnih programov za učenje znakovnega sporazumevanja z malčki: Baby Sign Language, Baby Signs in Tiny Signers. Vsi omenjeni projekti imajo enak cilj in sicer poučevanje dojenčkov in malčkov znakovnega sporazumevanja z uporabo prirejenih kretenj slovenskega znakovnega jezika na podlagi odkritij ga. Acredolo in ga. Goodwyn. Programi oz. projekti pa se razlikujejo v načinu izvajanja.

Tekom mojega študija logopedije in surdopedagogike sem se bolj spoznala program oz. projekt Tiny Signers, zato ga od vseh najbolje poznam in ga bom v nadaljevanju na hitro predstavila. Opozorilo: članek ni sponzoriran s strani projekta Tiny Signers. J

TINY SIGNERS

Tiny signers je evropski projekt, ki spodbuja in uvaja uporabo metode znakovnega sporazumevanja pri slišečih, gluhih in naglušnih malčkih v Sloveniji, Avstriji in Litvi. V Veliki Britaniji, kjer je uporaba znakovnega sporazumevanja že razvita, pa Tiny Signers spodbuja in ohranja skupnost za znakovno sporazumevanje malčkov. Projekt Tiny Signers je potekal med leti 2010 in 2012. Financiran je bil iz programa Vseživljenjsko učenje (LLP). V njem je sodelovalo 7 organizacij iz 4 držav (Slovenije, Avstrije, Litve in VB). Za svoje dosežke je prejel evropsko jezikovno priznanje. Namen projekta je bil razviti in uporabiti znakovno sporazumevanje z malčki v vsakdanu in tako izboljšati življenje staršev in otrok, saj otrokom že od zgodnje starosti omogoča komuniciranje in učenje jezika, v Veliki Britaniji pa skrbeti za nadaljnji razvoj uporabe znakovnega sporazumevanja z malčki (Domicelj M. idr., 2012).

Če vas ta tema še bolj zanima, priporočam, da si preberete oz. pogledate naslednje članke, prispevke, posnetke:

Avtor: Sara Trošt

Viri:

Acredolo, L. in Goodwyn, S. (2002). Baby signs: how to talk with your baby before your baby can talk. New York: Contemporary books.

Baby Sign Language. Pridobljeno 23. 12. 2016, s spletne strani: http://www.allsands.com/Kids/Education/babysignlangua_rql_gn.htm

Domicelj, M. idr. (2012). Znakovno sporazumevanje z dojenčki in malčki: priročnik. Ljubljana : Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana

Vrtačnik, P. (2013). Razvoj govora od rojstva do drugega leta starosti. Pridobljeno 15. 12. 2016, s spletne strani: https://www.zd-lj.si/zdlj/images/stories/dokumenti/Razvoj%20govora%20od%20rojstva%20do%20drugega%20leta%20starosti.pdf

 

Oznake: